Zgodovina

Zgodovína ali redko histórija je ena od znanosti in raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.

Naloge zgodovine

Naloge zgodovine so:

ohranja vire iz preteklosti,
skuša posredovati vedenje iz preteklosti (s pomočjo historične metode ugotavlja iz pričevanj preteklosti politične, družbene, gospodarske dogodke, način življenja,…)
ugotovljena dejstva povezuje v celoto
mora se spraševati po načelu (s katerim ugotavlja posamezna dejstva) in merilih (s katerimi izbira med posameznimi dejstvi).

Reki o zgodovini

»Historia vitae magistra.« (Zgodovina je učiteljica življenja) - stari Rimljani

Navedki o zgodovini

»Zgodovino pišejo najprej zmagovalci, potem poraženci in na koncu nepristranski sodniki.«

Mirko Javornik, Pripisek dnevom

»Izvor sedanjih stvari se nahaja v preteklih stvareh, stvar pa se nikakor ne spozna bolje kakor po svojih vzrokih.«

Gottfried Wilhelm Leibniz, 17./18. stol.

»Ta poročila sem zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je zgodilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, občudovanja vredne storitve...«

Herodot, 5. stol. pr. n. št.

»Poslušalcu bo ta zgodovina, ki ne pripoveduje nič pravljičnega, morda manj všeč.«

Tukidid, 5. stol. pr. n. št.

»Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo.«

George Santayana, 20. stol.

»Skoraj prav nič tega, kar nam pripoveduje svetovna zgodovina, se skoraj prav nikoli ni dogodilo.«

Milan Vidmar (v avtobiografiji)

Muza zgodovine

Muza zgodovine je bila Klio, ena izmed devetih muz grškega boga pesništva Apolona.

Glej tudi

Zunanje povezave