Méter (označba m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v 1/299.792.458 sekunde.

Mnogokratniki

Za mnogokratnike in manjše enote uporabljamo predpone SI. Največkrat uporabljamo:

kilometer = 1.000 metrov

dekameter = 10 metrov (redko)

centimeter = 1/100 metra

milimeter = 1/1.000 metra

mikrometer (nekdaj mikron) = 1 milijonina metra

nanometer = 1 milijardinka metra

pikometer = 10^-12 metra

femtometer = 10^-15 metra

Pretvorba v druge merske enote

1 meter je

3,2808 čevlja

1,0936 jarda

0,5274 sežnja

Zgodovina

Meter je leta 1791 določila Francoska akademija znanosti (Académie des sciences) kot eno desetmilijoninko razdalje na površini Zemlje med njenim polom in ekvatorjem, potegnjene po poldnevniku skozi Pariz. 7. aprila 1795 je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero. Ta prvi prototipni meter pa je bil za približno 0,2 milimetra prekratek, ker znanstveniki niso upoštevali sploščenosti Zemlje zaradi njenega vrtenja, vseeno pa je postal standard. Leta 1889 so izdelali nov prameter iz zlitine 90 % platine in 10 % iridija in meter določili kot njegovo dolžino pri nič stopinjah Celzija. Prameter hranijo v Sevru.

Leta 1960 so meter določili na osnovi sevanja kriptona ⁸⁶Kr, leta 1983 pa je 11. mednarodna konferenca za uteži in mere (CPGM - Conférence Générale des Poids et Mesures) sprejela zgornjo določitev.

Glej tudi

• pretvorba enot,
• red velikosti, red velikosti (dolžina).

Zunanje povezave

Osnovne enote SI

Meter | Meter | متر | Metru | Метър | Metr | Metar | Metre | Metr | Meter | Meter | Μέτρο (μονάδα μήκους) | Metre | Metro | Metro | Meeter | Metro | متر | Metri | Mètre | Metro | מטר | Metar | Méter | Metro | Meter | Metri | Metro | メートル | 미터 | Mitir | Metrum | Meter | Metrs | मीटर | Meter | Meter | Meter | Meter | Metr | Metro | Metru | Метр | Metre | Metre | Meter | Metri | Метар | Méter | Meter | மீட்டர் | เมตร | Metro | Metre | Метр | Mét | 米 (单位)