Latínščina (lat. lingua Latina) je bil jezik, ki so ga prvotno govorili v italski pokrajini Lacija v okolici Rima. Pozneje se je zelo razširil po Evropi, severni Afriki in Bližnjem Vzhodu kot formalni jezik Rimskega imperija..

Vsi romanski jeziki izhajajo iz latinščine, mnogo besed z latinskim korenom pa je moč najti v drugih sodobnih jezikih, tudi v slovenščini. V zahodnem svetu je bila latinščina celo več kot tisočletje lingua franca, naučen jezik za znanstvene in politične zadeve. Pozneje jo je v 18. stoletju nadomestila francoščina, v poznem 19. stoletju pa angleščina. Podobno vlogo je imel v Indiji sanskrt. Latinščina še dandanes ostaja formalni jezik rimskokatoliške cerkve, kar vključuje to, da je uradni jezik države Vatikan. Uporablja se tudi za kovanje imen v naravoslovni razvrstitvi živih bitij.

Latinščina ima sistem pregibanja precej podoben slovenščini: predvsem deluje tako, da pripenjamo obrazila (pripone) nespremenljivi osnovi. Sklanjanje samostalnikov in pridevnikov se imenuje deklinacija, spreganje glagolov pa konjugacija. Obstaja pet sklanjatev samostalnikov in štiri spregatve glagolov. Šest samostalniških oblik (ali sklonov) je: imenovalnik ali nominativ, rodilnik ali genetiv, dajalnik ali dativ, tožilnik ali akuzativ, zvalnik ali vokativ in ločilnik ali ablativ. Uporabljajo se zelo podobno kot v slovenščini, razen zvalnika, ki ga naš jezik ne pozna. Razlika je tudi v rodilniku, ki ga mi uporabljamo pri nikalnih oblikah stavka, kjer predmet v tožilniku postane predmet v rodilniku: tega v latinščini ni. Kakor v slovenščini, se šesti sklon uporablja samo s predlogi; Latincem se je to zdelo tako samo po sebi umevno, da so velikokrat celo izpuščali predlog in je že sama raba tega sklona izražala pomen. Na primer: campo maneo pomeni na polju ostanem (mestni ablativ ali lokativ) ter igni deleo pomeni z ognjem uničim (orodni ablativ ali instrumental).

Latinski glagol pozna (podobno kot slovenski) dva načina (tvorni način ali aktiv in trpni način ali pasiv) in tri naklone (povedni naklon ali indikativ, velelni naklon ali imperativ ter konjunktiv, ki je približno nekaj takega kot slovenski pogojnik). Pozna tudi šest časov (sedanji čas ali prezent, prihodnji čas ali futur, predprihodnji čas ali futur drugi, dovršni pretekli čas ali perfekt, nedovršni pretekli čas ali imperfekt, predpretekli čas ali pluskvamperfekt). Glagolskega vida (razen v dveh oblikah preteklega časa) ni mogoče določiti.

Glej tudi

• latinska abeceda
• latinska literatura
• latinski izreki
• Rimski imperij
• latinska imena evropskih mest
• latinska imena evropskih rek
• italski jeziki

Zunanje povezave

Klasični jeziki | Izumrli jeziki

Latyn | Latein | Læden | لغة لاتينية | Llatín | Лацінская мова | Латински език | Latin | Latinski jezik | Llatí | Latina | Lladin | Latin | Latein | Λατινική γλώσσα | Latin | Latina lingvo | Latín | Ladina keel | Latin | زبان لاتین | Latina | Latin | Lenghe latine | Latynsk | Laidin | Lingua latina | לטינית | लातिनी | Latinski jezik | Latin nyelv | Lingua latin | Bahasa Latin | Latína | Lingua latina | ラテン語 | ლათინური ენა | 라틴어 | Latin | Lingua Latina | Latäin | Latien | Lotynų kalba | Latīņu valoda | Латински јазик | Bahasa Latin | Latiensche Spraak | Latien | Latijn | Latin | Latin | Latîn | Latin | Латинаг æвзаг | Łacina | Latim | Limba latină | Латинский язык | Limba latina | Lingua latina | Latinski jezik | Latin language | Latinčina | Gjuha Latine | Латински језик | Basa Latin | Latin | Kilatini | ภาษาละติน | Wikang Latin | Latince | Латинська мова | Latinh | 拉丁语 | Latin-gí | 拉丁語