Kislína je praviloma v vodi topna spojina kislega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot kisle tiste snovi, ki pri raztapljanju v vodi tvorijo raztopino, katere pH je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi molekulo ali ion, sposobno oddati proton (ion H⁺) bazi, bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par elektronov od baze. Kislina reagira z bazo v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.

Kemijske lastnosti

---

V vodi poteče naslednja reakcija med kislino (HA) in vodo, ki ima vlogo baze:

$\backslash mbox\{AH\}\; +\backslash mbox\{H\}\_2\backslash mbox\{O\}\; \backslash leftrightarrow\; \backslash mbox\{A\}^-\; +\; \backslash mbox\{H\}\_3\backslash mbox\{O\}^+$

Konstanta kisline (disociacijska konstanta kisline) je ravnotežna konstanta za reakcijo HA z vodo:

Močne kisline imajo velike vrednosti K_a (tj. ravnovesje za reakcijo je premaknjeno močno na desno stran; navzočih je veliko hidronijevih ionov H₃O⁺; kislina je skoraj popolnoma disociirana). Konstanta kisline K_a za klorovodikovo kislino (HCl) je denimo 10⁷.

Za šibke kisline so značilne nizke vrednosti konstante kisline (tj. v ravnovesju soobstajata protonizirana oblika HA kot tudi deprotonizirana oblika A^-; navzoče je zmerno število hidronijevih ionov; kislina je le delno disociirana). Konstanta kisline K_a za ocetno kislino je denimo 1,8·10^-5. Pri šibkih kislinah namesto konstante kisline pogosto podajamo negativni desetiški logaritem njene vrednosti:

$pK\_a\; =\; -\backslash log\_\{10\}\; K\_a$

Glej tudi

---

• seznam kislin

Zunanje povezave

---

Kemijske spojine | Kisline

Киселина | Àcid | Kyselina | Syre | Säuren | Acid | Acido | Ácido | Hape | Happo | Acide | Ácido | חומצה | Kiseline | Sav | Asam | Acido | Acido | 酸と塩基 | 산 (화학) | Rūgštis | Skābe | Киселина | Süür | Zuur (chemie) | Syre | Syre | Kwas | Ácido | Acid | Кислота | Acid | Kyselina | Киселина | Syra | அமிலம் | กรด | Asido | كىسلاتا | Кислота | Axít | 酸