Filozofija

Filozofija je družbena veda, ki preučuje vprašanja na katera odgovarjamo sami. To pomeni, da se ne opremo na religijo in ne posnemamo drugih ampak tako, da se opremo na lastno razumevanje. Temu pravimo racionalno mišlenje. Začetki zahodne filozofije segajo v čas Starih Grkov. Filozof je tisi ki se z le-tem ukvarja.

Uvod

Šele, ko se začnemo postavljati temeljna vprašanja, začnemo razmišljati filozofsko. Ljudje si lahko postavljamo temeljna vprašanja na vsakem področju zato filozofija možna na vsakem področju. Z vprašanjem »Ali obstaja popolno zdravljenje« začnemo filozofijo medicine. Vsako področje vključuje svojo filozofijo – vprašanja o lastnih temeljnih pojmih – zato poznamo filozofijo znanosti, religije, umetnosti, itd.

Ali je filozofija le definiranje besed?

Kadar se filozof sprašuje o tem, kaj je svoboda, se ne sprašuje o definiciji besede ampak si prizadeva, da bi pojem bolje dojel, razumel njegovo vlogo v mislih in življenju. Pojem svobode skuša povezati z drugimi pojmi na primer z enakostjo. Da bi lažje razumel pojem si postavijo nova vprašanja. Največji filozofi so šli veliko dlje. Spraševali so se o temeljnih vidikih našega življenja in doživljanja, kaj pomeni biti. Vedeli so, da živimo v svetu, za katerega ne vemo, kako se je začel, da sta temeljni potezi prostor in čas, naseljujemo pa ga najrazličnejša živa bitja, materiali ter predmeti. Spraševali pa so se tako: »Kaj je prostor in kaj je čas?« ali pa: »Je vse kar obstaja le materialni predmet? Lahko obstaja nekaj, kar ni materialni predmet?« S takimi vprašanji si prizadevajo za temeljito razumevanje vsega vključno z nami. To poskušajo razumeti ne da bi se opirali na vero, Sveto pismo ali tradicijo – filozofski argument se opira le nase – kar pomeni, da se lahko razvijejo nove ideje.

Razlike med filozofijo, umetnostjo, znanostjo

Filozofija se od religije in umetnosti razlikuje tako, da vztraja v razumu. Religija se bolj kot na razum opira na vero, razodetje, obredje in poslušnost.Tako kot filozof tudi umetnik išče resnico, a svoja stališča in ideje izraža v drugi obliki, opira se na svoje zaznavanje in intuicijo, ne pa na argumentacijo.

Znanstvenik si tako kot filozof prizadeva, da bi svoja dognanja tudi utemeljil – jih argumentiral. Glavna razlika med njima je v tem, da se znanstvenik ukvarja z vprašanji, o katerih se je mogoče odločiti s poskusi ali opazovanjem. Vprašanja, ki jih ne morejo odločiti z poskusi sodijo v filozofijo.

Vedeti moramo, da filozofija, znanost in umetnost niso v sporu, imajo več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Pravzaprav se je znanost rodila iz filozofije. Vse tri raziskujejo svet, se soočajo z skrivnostjo življenja in to poskušajo razumeti bolje. Uporabljajo različne metode, zato so poti različne, vendar imajo isti cilj – raziskujejo svet in življenje. Druga drugo bogatijo.

Filozofske panoge

Citati

»Filozofija se začne s čudenjem.« --Platon
»Znanost je kar vemo in filozofija kar ne vemo.« --Bertrand Arthur William Russell
»Kaj je tvoj namen v filozofiji? Pokazati muhi pot iz mušje steklenice.«'' --Ludwig Wittgenstein

Literartura

Bryan Magee: Poti Filozofije

Glej tudi

Seznam filozofov

Zunanje povezave

Wikisource:Bibliothèque philosophique

Družbene vede | Filozofija

Gourt Home::Gourt :: Filozofija