Bela pritlikavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre. Te zvezde niso dovolj težke, da bi lahko ustvarile takšno temperaturo jedra, ki je potrebna za zlitje ogljika v jedrskosintetičnih reakcijah. Ko zvezda postane rdeča velikanka med fazo izgorevanja helija, bo razpustila svoje zunanje plasti in tako ustvarila planetarno meglico in za seboj pustila inertno jedro večinoma iz ogljika in kisika.

Tako jedro nima dodatnega vira energije, zato bo počasi oddajala svojo energijo in se ohladila. Jedro, ki tako nima več zaščite proti gravitacijskem propadu preko fuzijskih reakcij, postane izjemno gosto z običajno maso, kot bi jo imelo Sonce v velikosti Zemlje. Belo pritlikavko tako podpira le pritisk elektronske degeneracije.

V primeru, če bela pritlikavka preseže Chandrasekharjevo mejo, lahko eksplodira v supernovo tipa Ia] preko t.i. procesa [[ogljikova detonacija|oglikove detonacije.

Približno 6% vseh zvezd so bele pritlikavke.

Glej tudi

• seznam zvezd
• rdeča pritlikavka
• siva pritlikavka
• črna pritlikavka

Vrste zvezd | Bele pritlikavke

Бяло джудже | Nana blanca | Bílý trpaslík | Hvid dværg | Weißer Zwerg | Valge kääbustäht | Enana blanca | Blanka nano | Naine blanche | Anana branca | 백색왜성 | Hvítur dvergur | Nana bianca | ננס לבן | Pumilio alba | Baltais punduris | Baltoji nykštukė | Fehér törpe | Witte dwerg | 白色矮星 | Biały karzeł | Anã branca | Белый карлик | White dwarf | Biely trpaslík | Valkoinen kääpiö | Vit dvärg | Sao lùn trắng | Білий карлик | 白矮星