article

Zemlja, »Modra frnikola«, posneta z Apolla 17vodna para
ZemljaEarth symbol.ant.png
The Earth seen from Apollo 17.jpg
Fizikalne značilnosti
Ekvatorski polmer 6.378,14 km
Polmer ob tečajih 6.356,78 km
Srednji polmer 6.371,3 km
Obseg ob ekvatorju 40,075 km
Površina 510.065.700 km²
Prostornina 1,0832 · 1012 km3
Masa 5,9737 · 1024 kg
Gostota 5,515 g/cm3
Ekvatorska težnost 9,766 m/s2
Siderska vrtilna doba 23h 56,040m
Nagib vrtilne osi 23,45°
Sploščenost na tečajih 0,003 35
Ubežna hitrost 11,180 m/s
Temperatura
površine
- najnižja
- srednja
- najvišja


185 K
287 K
331 K
Atmosferski tlak 1 bar
Značilnosti tira
Srednja razdalja od Sonca 149.597.890 km (1,000 a.e.)
Prisončje (perihelij) 147.100.000 km
Odsončje (afelij) 152.100.000 km
Siderska orbitalna perioda 365,24 zemeljskih dni
Povprečna tirna hitrost 29.785,9 m/s
Izsrednost tira 0,01671022
Naklon tira 0,00005°
(7,25° na Sončev
ekvator)
Obseg tira 924.375.700 km
Število satelitov 1 (Luna)
3. satelit od Sonca
Značilnosti ozračja
dušik 77 %
kisik 21 %
argon 1 %
ogljikov dioksid
sledi

Zêmlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Splošno velja, da se je Zemlja oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.

Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in atmosfera, ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.

Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.

Struktura in oblika Zemlje


Glavna članka: Struktura Zemlje, Oblika Zemlje

Notranjost

Struktura Zemlje.jpg

Notranji sloji Zemlje dosegajo temperature med 4.000 in 7.000 kelvinov. Za to potrebna toplota je nastala ob stvaritvi Zemlje, nadalje pa jo ustvarja sevanje radioaktivnih elementov, kot so uran, torij in kalij. Pomembnejši vir toplote pa je vsekakor sončna energija, saj toplotni viri iz notranjosti Zemlje ustvarijo le dvajsettisočinko energije v primerjavi s Sončevimi žarki.

Novonastale kamnine si neprestano utirajo pot na zemeljsko površje skozi ognjenike in podoceanske razpoke na razmikajočih se (divergentnih) prelomnicah tektonskih plošč. Mnogo izmed teh je starih manj od 100 milijonov let, nekatera najstarejša najdena mineralna zrna pa so nastala pred 4,4 milijarde let, kar kaže na to, da že najmanj toliko časa obstaja trdna skorja.

Kot preostali planeti Osončja je tudi Zemlja v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki jih je moč ločiti po kemijski in fizikalni sestavi, agregatnem stanju in temperaturi ter mnogih drugih lastnostih. Zunanjo plast predstavlja trdna skorja iz silikatov, proti jedru pa ji sledijo viskozni plašč, mnogo manj viskozno zunanje jedro ter trdno notranje jedro. Magnetno polje Zemlje je posledica konvekcije elektroprevodnega materiala v tekočem zunanjem jedru.

Od površja Zemlje proti njenemu jedru si tako sledijo:

Zunanjost

Zemlja v sončnem sistemu predstavlja edini planet, ki na svoji površini premore tekočo vodo. Ta prekriva 71 % celotnega površja, in sicer v 97 % slana voda. Svetovne vode so porazdeljene med pet oceanov, ki obdajajo sedem celin. Celotna masa hidrosfere je približno 1,4 × 1021 kg ali okoli 0,023 % skupne mase Zemlje.

Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 kilometrov visoko nad površino planeta. Atmosfero sestavlja več slojev, in sicer troposfera, stratosfera, mezosfera, termosfera in eksosfera. Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere je ocenjena na 5,1 × 1018 kg oziroma 0,9 milijoninke celotne mase Zemlje.

Oblika

V najsplošnejšem pojmovanju ima Zemljo obliko geoida, ki je približek elipsoida, lasten samo obliki Zemlje. Geoid je telo, ki ga omejuje zunanja ploskev, na vsakem mestu pravokotna na smer sile teže; ta ni povsod usmerjena popolnoma v središče Zemlje, saj je teža na različnih mestih zemeljske površine zaradi nesorazmerne razporeditve notranjih mas različna. Geoida znanost do danes še ni definirala z matematično enačbo. Še nekoliko natančneje se Zemlja prilagaja obliki kardioida, ki je na severnem tečaju izbočeno, na južnem pa vbočeno telo. Za vse namene pa ti obliki nista primerni. Zato se za večino kartografskega dela in za druge na matematiko navezane raziskave uporablja oblika referenčnega ali Zemljinega elipsoida, ki ima geoidu enako prostornino, geometrično središče, kratko oziroma rotacijsko os ter čim manjšo razliko med vsotama kvadratov razdalj.

Zemlja v Osončju


Luna


-
Ime Premer (km) Masa (kg) Srednji polmer tira (km) Orbitalna perioda
-
Luna 3.474,8 7,349 · 1022 384.400 27 d 7 h 43,7 m

Poseljenost


Starostna sestava:

  • 0-14 let: 1.818.803.078 (29,92 %)
    • moški: 932.832.913 (15,35 %)
    • ženske: 885.970.165 (14,57 %)
  • 15-64 let: 3.840.881.326 (63,19 %)
    • moški: 1.942.402.264 (31,95 %)
    • ženske: 1.898.479.062 (31,23 %)
  • 65 let in čez: 419.090.130 (6,89 %)
    • moški: 184,072,470 (3.03 %)
    • ženske: 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000)

Stopnja rasti prebivalstva: 1,3 % (ocena 2000)

Stopnja rojevanja: 22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000)

Stopnja smrtnosti: 9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000)

Razmerje spolov: *

  • pri rojstvu: 1,05
  • pod 15. leti: 1,05
  • 15-64 let: 1,02
  • 65 let in čez: 0,78
  • celotno prebivalstvo: 1,01 (ocena 2000)

Glej tudi


Viri


  • Neil F. Comins (2001), Odkrivanje bistvenega vesolja (Discovering the Essential Universe) (Druga izdaja).

Zunanje povezave


Planeti Osončja | Zemlja

Aarde | Erde | Eorðe | أرض | Tierra | Зямля | Земя | পৃথিবী | Douar (planedenn) | Zemlja (planeta) | Terra | Země | Zemia | Daear | Jorden | Erde | Γη | Earth | Tero | Tierra | Maa (planeet) | Lurra | زمین | Maa | Jørðin | Terre | Ierde | Terra (planeta) | પૃથ્વી | כדור הארץ | पृथ्वी | Zemlja | Föld | Terra | Bumi | Daga (planeta) | Tero | Jörðin | Terra | 地球 | terdi | დედამიწა | Ntoto | 지구 | Erd | Dor | Terra | Äerd | Eerd | Mabelé | Žemė | Zeme | Земја | Bumi | Art | Cemānāhuac | Eer | Eerde | पृथ्वी | Aarde (planeet) | Jorda | Jorden | Tèrre | Yatu | Ziemia | Terra | Phuv | Pământ | Земля | Terra | The Yird | Zemlja | Earth | Zem | Toka | Земља (планета) | Marcapada | Jorden | Ardhi | பூமி | โลก | Daigdig | Yer (gezegen) | اغايلىماق (ئاسترونومىيە) | Земля (планета) | Trái Đất | 地球 | Tē-kiû | 地球

 

This article is licensed under the GNU Free Documentation License. It uses material from the "Zemlja".

Home Pageartsbusinesscomputersgameshealthhospitalshomekids & teensnewsphysiciansrecreationreferenceregionalscienceshoppingsocietysportsworld