Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je druga beseda, ki ima podoben ali skoraj enak pomen. Antonim je beseda z nasprotnim pomenom.

Primer za sopomenki sta kar besedi sopomenka in sinonim. Podobno imamo, kadar govorimo o dolgem času ali o podaljšanem času, kjer dolg in podaljšan postaneta sopomenki.

Velikokrat so sopomenke besede tujega izvora. Nekatere se rabijo knjižno, nekatere se razlikujejo le v spolu. Primeri drugih sopomenk v slovenščini so:

advokat in odvetnik

aerodrom in letališče

dimenzija in razsežnost

dubleta in dvojnica

hiter in uren

ideja in zamisel

ptič in ptica

rakev in krsta

tlak in pritisk

Sopomenke so lahko samostalniki, prislovi ali pridevniki, morata pa biti sopomenki iste besedne vrste.

Nekateri leksikografi trdijo, da ne obstajajo sopomenke, ki imajo natančno enak pomen (v vseh sotvarjih ali družbenih nivojih jezika). Vendar se večina govorcev zaveda, da imajo nekateri pari sopomenk popolnoma enak pomen za vse stvarne potrebe. Nekatere sopomenke ne nastanejo brez razloga. Dolg in podaljšan sta sopomenki le pri eni uporabi, drugod, kot na primer v dolga roka ali podaljšana roka, pa nista.

Za razločevanje ali navajanje podobnih ali povezanih besed služijo besednjaki (tezavri, tezavrusi). Besede, ki jih pojmovno vsebujejo druge besede, so hiponimi. Na primer galeb je hiponim od ptice.

Sopomenke lahko primerjamo z antonimi:

mrtev in živ (sopomenki: mrtev in pokojni)
blizu in daleč (sopomenki: blizu in v bližini)
vojna in mir (sopomenki vojna in oborožen spopad).

Enakozvočnica oziroma enakoizraznica (homonim) je beseda, ki zveni enako ali se tudi enako črkuje, z različnim pomenom. Na primer para in uren.

Zunanje povezave

Jezikoslovje

Gourt Home::Gourt :: Sopomenka

Zunanje povezave