Slovenija

**Republika Slovenija**

Flag of Slovenia.svg	Coat of Arms of Slovenia.svg
(Podrobno)	(Podrobno)

Nacionalno geslo: - SVN_highlighted_map.png Uradni jezik slovenščina,
italijanščina¹, madžarščina¹ Glavno mesto Ljubljana Predsednik Janez Drnovšek Predsednik vlade Janez Janša Površina
- Skupno
- % voda 150. na svetu
20.273 km²
0,6% Prebivalstvo
- Skupno (2005)
- Gostota 142. na svetu
2.001.114
95/km² Neodvisnost
- Razglašena
- Priznana Od SFRJ
25. junij 1991
1992 Valuta Slovenski tolar Časovni pas UTC +1 Državna himna Zdravljica Vrhnja internetna domena .SI Nacionalna klicna koda 386 ¹ na območjih občin, kjer živi narodna manjšina.

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje.

Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO in Evropske unije.

Zgodovina

Glejte glavni članek Zgodovina Slovenije

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov po padcu Rimskega imperija. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom, priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba - Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini. V latinici je bilo zapisano tudi prvo slovansko narečje. V 14. stoletju je padla večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

Glejte glavni članek Slovenska politika.

Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije.

Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

Glejte glavni članek Demografija Slovenije

Slovenia demography.png

Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:

Slovenci (83,06 %)
Hrvati (1,81 %)
Srbi (1,98 %)
Bošnjaki (1,1 %)
Madžari (0,32 %)
Črnogorci (0,14 %)
Makedonci (0,2 %)
Albanci (0,31 %)
Italijani (0,11 %)

Podatki (2002)

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2000 71,80 let za moške in 79,5 za ženske.

Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Madžarsko in Italijo), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

Upravna razdelitev

Glejte glavni članek Upravna delitev Slovenije.

Ljubljana-sever.JPG proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.]]

Slovenija je upravno razdeljena na 205 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Poleg delitve na pokrajine obstaja 12 statističnih regij:

Geografija Slovenije

Glejte glavni članek Geografija Slovenije

Slovenia-map_sl.png | Tamar.jpg, 6 km dolga alpska dolina, ki leži na skrajnem severozahodu Julijskih Alp.]]

Geografsko leži Slovenija v Srednji Evropi, na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 1.163.812 ha (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

Severno od nas je Avstrija, vzhodno Madžarska, južno Hrvaška in zahodno Italija.

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in cvetnic ter 50.000 različnih živalskih vrst. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti.

Podnebje v Sloveniji je alpsko, celinsko in sredozemsko.