Rimska republika se je začela leta 509 pr. n. št., ko se je ljudstvo dvignilo proti zadnjemu sedmemu kralju (Tarkvinij Ošabni), menda zato, ker se je vtikal v zasebnost ljudstva. S tem se je končalo obdobje kraljevine in nastali sta dve možnosti. Ali bo Rim ostal kraljevina, ali pa bo nastala republika (latinsko res publika - javna zadeva). Odločili so se za slednjo možnost.

Najvišji organ republike je bil senat, ki je štel 300-600 senatorjev. Senatorji so bili sprva le patriciji. Položaj senatorja je bil deden in po smrti očeta je mesto dobil najstarejši sin. Senat je odločal o sprejetju novih zakonov, nadzoroval finance in odločal o vojni in miru. Sklepe senata sta izvrševala dva konzula. Njuna naloga je bila tudi poveljevanje rimski vojski. Njun mandat je trajal eno leto.

Če konzula na bojišču nista opravila svoje naloge ali sta bila ubita v bojih s sosedi - Marsi, Somniti, je senat imenoval diktatorja, ki je imel absolutno oblast. Njegov mandat je trajal 6 mesecev, lahko pa je bil tudi podaljšan.

Zanimiva je zgodba o nekem gospodu Sincinatu. Bil je poljedelec - latifundist. Imel je velike površine zemlje in veliko živine. K njemu so prišli senatorji in mu povedali, da bo postal diktator. Začel se je jeziti češ, kdo bo pa moje njive pazil. Senatorji so šli in drugi dan so se vrnili in mu povedali, da bo za to dobro poskrbljeno. Sincinat je sprejel mandat, sosede potolkel v enem mesecu in se vrnil nazaj na svojo posest.

Plebejci v boju za enakopravnost

Sprva plebejci niso imeli možnosti vpliva na delo senatorjev in legenda pravi, da so se vsi plebejci izselili. Nato pa naj bi jih pregovoril neki patricij - zelo dober govornik. Patriciji so morali začeti popuščati in kmalu so plebejcem dovolili dva ljudska tribuna. Kasneje jih je bilo že 10. Če se ljudski tribun ni strinjal s sprejetjem nekega zakona, je lahko zaklical veto in tako je zakon padel v vodo. Kasneje sta dva ljudska tribuna dosegla, da je bil eden od konzulov plebejec, kmalu pa so lahko plebejci postali tudi senatorji.

To je trajalo do leta 287 pr. n. št.. Takrat pa je nastal rimski državljan in tako sta propadli skupini patricijev in plebejcev.

Antični Rim

Rimska Republika | Romerske republik | Römische Republik | Roman Republic | Romia Respubliko | Roma (República) | République romaine | República Romana | Rimska Republika | Repubblica Romana | ローマ共和国 | Romeinse Republiek | Republika rzymska | República Romana | Rímska republika