Resonánca je pojav, da niha dušeno nihalo z največjo amplitudo ravno takrat, ko je frekvenca vsiljenega nihanja enaka lastni frekvenci nihala.

Resonančno krivuljo opišemo z enačbo

$f(\backslash omega)\; =\; \backslash frac\{1\}\{\backslash sqrt\{(1\; -\; \backslash xi^2)\; +\; \backslash left(\backslash frac\{2\backslash beta\}\{\backslash omega\_0\}\backslash right)^2\backslash xi^2\}\}$

Pri tem je ξ razmerje med vsiljeno frekvenco ω in lastno frekvenco ω₀, ξ = ω/ω₀, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.

Zgled za vsiljeno nihanje je nihajni krog z uporom.

Resonanca v fiziki osnovnih delcev

V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10^-23 s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.

Glej tudi

• jedrska magnetna resonanca

Zunanje povezave

Jedro in osnovni delci | Nihanje in valovanje

Резонанс | Resonans | Resonanz (Physik) | Resonance | Resonancia (mecánica) | Resonanssi | Résonance | תהודה | Risonanza (fisica) | 共鳴 | 공명 | Resonan | Resonantie | Rezonans | Резонанс | Resonans | การสั่นพ้อง | 共振