Praga (češko Praha) je glavno mesto in z 1,2 milijoni prebivalcev (2004) obenem največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope na Vltavi, ki je pritok reke Labe na sredini češke kotline.
Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebivalcev. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Liben s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubetin, Karlin in Smichov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.
Prago so v drugem delu 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karl IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, katedralo sv. Vida (najstarejša gotska katedrala v Evropi in je zgrajena v samem praškem gradu) ter Karlovo univerzo, najstarejšo univerzo v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto.
Z združitvijo štirih manjših trgov leta 1784 je Praga končno postala mesto. Združili so se Hradčani (območje gradu), Malá Strana (Manjše mesto, južno od gradu), Staré Město (Staro mesto) in Nové Město (Novo mesto). Mesto se je še bolj povečalo s pridružitvijo krajev Josefov v 1850 in Vyšehrad leta 1883, katerima se je leta 1922 pridružilo še 37 občin. Tako je Praga tistega leta štela rekordnih 676 tisoč prebivalcev. V mestu je bila tudi manjšina 50.000 Judov, ki so med 2. svetovno vojno umrli zaradi antisemitizma.
Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno izstopajo Hradčani], nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češke vlade. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. V namen obnove celotnega kompleksa Hradčanov je tam organiziral stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu bivšemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.
Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in prirodi, ki so že tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa.
Cerkev je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre gradnje. Po otvoritvi so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev.
Kratek kronološki pregled prikazuje opravljena Plečnikova dela na Praškem gradu:
V Pragi so 11. maja 2006. odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožefa Plečnika, njegovega uradnega arhitekta v času prenove od leta 1920. do 1935. leta. Otvoritvi so prisostvovali predsednik Češke-g.Klaus in njegova žena ga.Livija, minister za kulturo Češke g.Vitezslav Jandak in Slovenski minister za kulturo g. Vasko Simoniti. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke-arhitektke Vladimire Bratuž Lake.
Zavedati pa se moramo, da ima Praga izredno bogato kulturno arhitektonsko zapuščino, saj se je gradila in razvijala celo tisočletje, tako so tu delovali mnogi pomembni evropski arhitekti s področja cerkvene arhitekture, arhitekture fortifikacij, mostov, palač pomembnih družin in notranje arhitekture. Praga je imela tudi to srečo, da je konec druge svetovne vojne preživela brez večjih vojaških operacij in je ostala neporušena.
V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je železen in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 - 1848).
To je velika zgradba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob otvoritvah različnih razstav. Vhod je iz Alsovo nabrezi 12.
Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe. Vhod je iz Namesti Republiky 5.
Mednarodno letališče Ruzyne pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa pa gravitira v geografski prostor severne Evrope in preko Atlantika. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na Sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na Jug - južna Evropa in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov.
Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske linije z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika.
براغ | Прага | Прага | Prag | Praga | Praha | Praga | Prâg | Prag | Prag | Πράγα | Prague | Prago | Praga | Praha | Praga | پراگ | Praha | Prague | Prág | Pràg | Praga - Praha | פראג | Prag | Prága | Praga | Praha | Praha | Prag | Praga | プラハ | პრაღა | 프라하 | Praga | Prag | Praag | Praha | Prāga | Praha | Praag | Praha | Praha | Прагæ | Praga | Praga | Praga | Прага | Prag | Prague | Praha | Праг | Prag | Prague | Prag | پراگا | Прага | Praha | 布拉格