Placebo (latinsko ugajal bom, iz placere ugajati) je snov, ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno. Presenetljivo dejstvo placeba je, da kljub nikakršnim kemično-fizičnim spremembam, vseeno velikokrat povzroči predviden učinek, kar je izjemnega pomena v zdravstvu.

V medicini ločimo več vrst placeba:

• Pravi placebo - to so preparati, ki posnemajo zdravila, vendar ne vsebujejo zdravilne učinkovine. Običajno vsebujejo le mlečni sladkor ali škrob, lahko pa tudi barvila ali korigense okusa.
• Nepravi placebo ali psevdoplacebo - vsebujejo učinkovino, ki pa v konkretnem primeru ne izkazuje znanstveno dokazanega delovanja. Bodisi je odmerek prenizek ali pa učinkovina nima specifičnega učinka pri obstoječi bolezni.
• Psihoaktivni placebo - se uporabljajo kot kontrola pri nekaterih študijah zdravil. Nimajo zdravilnega učinka kot primerjalno zdravilo, marveč izkazujejo le njegove stranske učinke.

Klinična psihologija

Плацебо-ефект | Placebo | Placebo | Placeboeffekt | Placebo | Placebo effect | Efecto placebo | Effet placebo | אפקט הפלצבו | Efekto placebo | Effetto placebo | 偽薬 | Placebo (middel) | Placebo | Placebo | Плацебо | Placebo (medicína) | Placeboeffekt | 安慰劑效應