Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem ali drugem raziskovanju. Izraz izvira iz grškega παράδειγμα, ki pomeni primer, model ali vzorec. Pojem paradigme je v širši uporabi od konca 19. stoletja. Ferdinand de Sussure je izraz uporabil v jezikoslovju za označevanje množic elementov s podobnimi lastnostmi. V znanosti o znanosti je pojem paradigme sistematično uvedel filozof Thomas Kuhn, zlasti v povezavi z razvojem znanstvene misli, in s postopnimi (evolucijskimi) ali revolucionarnimi spremembami. V knjigi "Struktura znanstvenih revolucij" Kuhn definira znanstveno paradigmo z vprašanji:

• kaj veda izbira kot predmet raziskave
• kakšna vprašanja si zastavlja o predmetu raziskave
• kako so ta vprašanja zastavljena
• kako tolmači rezultate raziskav.

Zaradi pogoste zlorabe in izpraznitve pojma paradigma je Kuhn kasneje raje uporabljal filozofsko natančneje opredeljene pojme "ekzemplar" in "normalna znanost". Michel Foucault je v podobnem kontekstu za posamezne elemente paradigme uporabljal pojma "epistema" (izjava) in "diskurz".

Pojem paradigma se uporablja tudi v širšem pomenu, ne le o stanju v znanostih, ampak o splošno sprejetih vzorcih razmišljanja, celo svetovnem nazoru, na primer v pojmovni zvezi "razvojna paradigma", ki pomeni ustaljen vzorec razmišljanja o možnostih razvoja družbe, gospodarstva.

Viri

• Andrej Ule: Znanje, znanost in stvarnost ZPS, 1996, Ljubljana.

Filozofija znanosti

بارادايم | Парадигма | Paradigma | Paradigma | Paradigme | Paradigma | Paradigm | Scienca paradigmo | Paradigma | Paradigma | Paradigme | Paradigma | פרדיגמה | Paradigmo | Paradigma | パラダイム | Парадигма | Paradigma | Paradigme | Paradygmat (nauka) | Paradigma | Парадигма | Paradigm | Paradigma | Парадигма | Mẫu hình