Norveška

Kraljevina Norveška je obmorska nordijska država zahodno od Švedske na Skandinavskem polotoku. Norveška je zelo raztegnjene oblike in ima obširno razčlenjeno obalo vzdolž Severnega Atlantskega oceana, kjer najdemo slavne norveške fjorde. Poleg Švedske na severovzhodu meji še na Rusijo in Finsko.

Bližnja otočja Svalbard in Jan Mayen so pod norveško suverenostjo in se smatrajo kot del Kraljevine Norveške, medtem ko sta otoka Bouvet v Južnem Atlantskem oceanu in otok Petra I. v Južnem Tihem oceanu le norveški odvisnosti in kot taki ne štejeta za del kraljevine. Norveška zahteva tudi Zemljo kraljice Maud na Antarktiki.

Geografske značilnosti

Norveška je dolga in ozka država ki leži na severu Evrope in na V meji na Švedsko (1619 km), na SV na Finsko (729 km) in Rusijo (169 km). Z drugih strani je obdana z morjem, na severu jo obliva Severno morje in na zahodu severni Atlantski ocean. Je skrajna severna država Evrope.

Pokrajina je značilno ledeniško preoblikovana. Sestavljena je predvsem iz visokih planot in gorovij. V obalo se globoko zajedajo fjordi, ki so za Norveško najbolj značilni. Obalo predstavlja tudi več kot 50.000 otočkov in otokov. Dve tretjini ozemlja predstavljajo gorovja. Norveška je zelo ozka država predvsem na S in SZ delu, kjer ponekod ne doseže niti 50 km širine, razširi se samo na jugu. Površina države znaša 324.220 km², od tega je 16.360 km² vodovij in 307.860 km² kopnega. Najvišja gora je Galdhopiggen z 2469 metri nadmorske višine.

Zmerno podnebje se razteza vzdolž obale kar je predvsem posledica severnoatlantskega toka. Padavine so tukaj skozi celo leto. Notranjost je precej bolj hladna, pravtako poletja. Severni del znotraj arktičnega pasu ima stalen dan poleti in stalen mrak pozimi.

Demografija

Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev. Rast prebivalstva je 0,46%. kar je zanimivo je to, da imajo v primerjavi s Švedsko in Finsko pozitiven naravni prirastek. Povprečna pričakovana starost je 79,09 let, za moške 76,15 let in za ženske 82,22 let. Poleg Norvežanov v državi prebivajo še Laponci, ki jih je okoli 20.000.

Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med evangeličane, med ostale protestante in katolike pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % pismenost. Uradni jezik je norveški, obstajajo pa tudi laponsko in finsko govoreče manjšine.

Gospodarstvo

Dežela je bogata z naravnimi danostmi. Imajo veliko nafte, velik hidropotencial, ribe, gozdove… Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še Saudova Arabija in Rusija. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambeno predelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem hrano.

Politika

Norveška je ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine Glücksburg, izvirno iz nemškega Schleswig-Holsteina. Kralj Harald V. opravlja pretežno ceremonialne funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot simbol narodne enotnosti.

V zunanji politiki si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo Evropsko unijo, a po dveh neuspelih referendumih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v EFTO. Kljub temu je vključena v Schengenski sporazum.

Država je tudi članica Nordijskega sveta, OECD, OVSE, OZN in drugih mednarodnih organizacij.

Obrambna politika Norveške se močno naslanja na dobre odnose z ZDA. Država je ustanovna članica zveze NATO in je ob invaziji leta 2003 kot del koalicije voljnih poslala v Irak svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica Zahodnoevropske unije.

Regije

Norway counties.svg Norveška je razdeljena na 20 administrativnih regij, imenovanih fylker (v ednini: fylke) in na 433 okrožij, imenovanih kommuner (v ednini: kommune).

Glej tudi

seznam suverenih držav

Zunanje povezave