Nemčija

**Bundesrepublik Deutschland**
-

Flag of Germany.svg Coat of Arms of Germany.svg

- Nacionalno geslo: Einigkeit und Recht und Freiheit
(nemško: »Enotnost in pravica in svoboda«)

- LocationGermany.png

- Uradni jezik nemščina¹

- Glavno mesto Berlin

- Največje mesto Berlin

- Predsednik: Horst Köhler

- Kanclerka: Angela Merkel

- Površina
- Skupno
- % voda 61. na svetu
357.022,90 km²
2,18%

- Prebivalstvo
- Skupno (2002)
- Gostota 13. na svetu
83.251.851
231/km²

- Nastanek/
združitev Verdunski sporazum (843),
18. januar 1871,
23. maj 1949
3. oktober 1990

- Valuta evro², nemški kovanci za evro

- Časovni pas UTC+1

- Državna himna Das Lied der Deutschen
(le tretja kitica)

- Vrhnja internetna domena .DE

- Nacionalna klicna koda 49

- (1) danščina, lužiška srbščina, romščina in frizijščina so uradno priznani in zaščiteni kot jeziki manjšin. Spodnjesaščina je zaščitena v Evropski uniji.
(2) Pred letom 1999: nemška marka

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ustanovna članica Evropske unije.

Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

Baden-Württemberg
Bavarska (Bayern)
Berlin
Brandenburško (Brandenburg)
Bremen
Hamburg
Hessen
Mecklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern)
Spodnja Saška (Niedersachsen)
Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen)
Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz)
Posarje (Saarland)
Saška (Sachsen)
Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt)
Schleswig-Holstein
Turingija (Thüringen)

Deutschland karte num.png

Zgodovina

Glej glavni članek Zgodovina Nemčije.

Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z združitvijo Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike v novo državo z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija.

S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:

Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica je Berlin.

Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Glej tudi

seznam suverenih držav
Bundeswehr - nemške oborožene sile

Zunanje povezave

Evropske države | Zahodnoevropska unija | Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj | Federacijske države | Nemčija

Gourt Home::Gourt :: Nemčija

Upravna delitev

Zgodovina

Glej tudi

Zunanje povezave