Metlika je kraj in ena od belokrajnskih občin v Republiki Sloveniji.

Občina na Gorjancih meji na Novo mesto, meji tudi z Republiko Hrvaško, pri čemer gre del meje po Kolpi, ter z občinama Semič in Črnomelj.

V preteklosti so Metliko petnajstkrat požgali Turki na svojih požigalskih pohodih in vsakič je bila obnovljena. Zaradi tega je v Metliki nastalo prvo gasilsko društvo, katerega muzej se nahaja v metliškem gradu.

Vsako leto meseca maja se v središču mesta odvija Vinska vigred, prireditev, katere se udeleži na tisoče ljudi iz vse Slovenije.

Zgodovina

Ozemlje, kjer stoji Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki.

Prvotno naselje je nastalo pri današnjih Rosalnicah (vas pri Metliki), pozneje pa se je premaknilo pod metliški grad. Mestne pravice je dobila že leta 1365, k temu so pripomogli tudi Turki, ki so leta 1408 prvič napadli Slovenijo in s tem tudi Metliko. V naslednjih 170 letih so jo izropali in požgali še 17-krat.

Po mestu je pustošila kuga in druge bolezni. V 16. stoletju, z nastopom protestantizma je dosegla enega svojih kulturnih viškov. Takrat je dobila tudi prvo šolo. Ob koncu 17. stoletja prizadene Metliko še hud potres. V 18. stoletju, leta 1705, je mesto do tal pogorelo. Metlika je v tem stoletju doživela čarovniški proces in kmečki upor. Zgrajen je bil leseni most preko Kolpe in Metličani so igrali Linhartovo Županovo Micko.

Pomen Metlike se je povečal v času Ilirskih provinc. Leta 1850 Metličani ustanovijo mestno godbo, 1865 pa narodno čitalnico. Leta 1869 je bila v Metliki, ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem. Meščani ustanove Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico. Malo pred koncem stoletja je bila v Metliki zgrajena osnovna šola.

Zaradi nazadovanja gospodarstva se je konec 19. in v začetku 20. stoletja pojavilo izseljevanje, predvsem v Ameriko. Leta 1906 je bilo ustanovljeno delavsko izobraževalno društvo Danica, leto pozneje pa Belokranjski Sokol, v katerega so se vključili predvsem izobraženci in napredni Metličani. Leta 1907 je bil ustanovljen Godbeni klub, ki je imel kvaliteten godalni orkester. 25. maja leta 1914 je bila odprta Belokranjska proga in že dva meseca nato, ko se je začela prva svetovna vojna, so se v njo vključili tudi Metličani.

Po vojni je Metlika gospodarsko in kulturno dobro napredovala. Dobila je elektriko, vodovod, preko Kolpe je bil zgrajen nov železni cestni most. V Metliki je bilo ustanovljeno Tujskoprometno in olepševalno društvo, ki naj bi skrbelo za turizem in lepši izgled mesta. Leta 1931 dobi Metlika lastni okraj, ki pa je bil po petih letih ukinjen. Tik pred drugo svetovno vojno je bil zgrajen sokolski dom, ki je pozneje postal pomembno kulturno žarišče.

Leta 1941 Nemci napadejo Jugoslavijo in okupirajo tudi Metliko, kasneje pa so jo dobili Italijani. Spomladi 1942 so šli Metličani množično k partizanom. 8. septembra 1943 je Italija kapitulirala in Metlika je postala svobodno mesto, ki ga je nato sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. Najhujše boje je doživela med 10. in 16. julijem leta 1944, ko so se bili srditi boji med partizani in sovražniki v okolici mesta. Tega leta je Metlika dobila gimnazijo. Vojne, ki je od Metličanov zahtevala 73 življenj je bilo konec.

Po 2. svetovni vojni je Metlika doživela velik napredek – razvila se je predvsem industrija. Tako je dobila Metlika naslednje industrijo: Beti, Novoteks, Komet, Novoles, dobi novo železniško postajo, moderno vinsko klet in postane vinarsko središče Bele krajine, zgrajena je bila nova šola, športna dvorana, preurejen je bil kulturni dom. Zgrajen je bil nov gasilski dom, poslovni center in avtobusna postaja. V Metliki delujejo naslednje kulturne inštitucije: Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej in Ljudska knjižnica Metlika. Leta 1962 je bila v tekmovanju za najlepše slovensko mesto šesta.

Zunanje povezave

• Metlika, uradna stran občine.
• Osnovna šola Metlika
• Metlika - zgodovinski pregled

Metlika | Mesta v Sloveniji | Občina Metlika

Metlika | Metlika | メトリカ | Metlika | Metlika | Metlika