Kolesarstvo

TourDeFrance 2005 07 09.jpg]] Kolesarstvo je športna zvrst, pri kateri se kot glavni pripomoček uporablja kolo oziroma njegove različice, kot je na primer trokolo. Pojem kolesarstvo lahko označuje rekreacijo ali profesionalno ukvarjanje s tem športom. Mednarodna kolesarska zveza je krovna organizacija tega športa s sedežem v Aiglu, Švica.

Priljubljenost kolesarstva

Przejazd rowerowy.jpeg]] Cestno kolesarstvo je predvsem v zahodni in srednji Evropi zelo pribljubljen šport. Popularnost tega športa je na višku v Italiji ter Belgiji, sledijo jima Španija (predvsem baskovska pokrajina), in Nemčija, kjer sta si vodilni ekipi Gerolsteiner in T-Mobile zagotovili trdno mesto v javni sferi. Tako kot pri drugih zvrsteh športa je priljubljenost cestnega kolesarstva močno odvisna od uspehov domačih kolesarjev. V Nemčiji in drugod po svetu so na priljubljenost kolesarstva zelo vplivali uspehi takih kolesarskih asov, kot so Eddy Merckx, Miguel Induráin, Dietrich Thurau, Jan Ullrich, Lance Armstrong, Erik Zabel,...

Priljubljenost kolesarstva, ki je sprva v 19. stoletju služilo kot prevoz hitrejši od hoje, narašča, saj je v zadnjih letih postalo prav kolesarstvo najpogostejša oblika rekreacije. To nenazadnje dokazujejo vedno bolje organizirane rekreativne, polprofesionalne in profesionalne prireditve v Sloveniji, ki počasi sledijo organizacijskemu nivoju zahodne Evrope.

Zgodovina kolesarstva

Ordinary bicycle02.jpg]] Glavni članek: Zgodovina kolesarstva

Prva kolesa, najprej visoka (s prvim velikim in zadnjim malim kolesom) in nato nizka (kolesi sta izenačeni), so se pri nas pojavila sredi stoletja. Ker so bila draga, so jih sprva uporabljali predvsem bogatejši meščani. Proti koncu stoletja se je tudi po zaslugi različnih izposojevalnic število koles povečalo. Ker kolo ni bilo dostopno vsakomur, je bila tatvina le tega sorazmerno težak udarec za lastnika in hud prekršek za tatu.

Če so kolo najprej uporabljali bolj za modo ali družabno izletništvo, pa z njegovim širjenjem med družbene sloje postane pomembno prevozno sredstvo. Tudi odpor proti prvim kolesarjem, ki so plašili živali ter nadlegovali pešce, se je umiril in rastoče kolesarstvo je bilo treba vključiti v promet.

S širjenjem kolesarstva so se pojavila tudi prva kolesarstva društva. Sprva so prirejali le družabne izlete. Kaj kmalu pa so pričeli organizirati društvene in meddržavne tekme. Prav tako so klubi ali društva po sprejetju cestno prometnih predpisov za kolesarje v javnem prometu pričela poučevati spretnost vožnje s kolesi in cestne predpise.

Zgodovina kolesarstva na Slovenskem

Edvard Rusjan.jpg s trakom zmagovalca]] Glavni članek: Zgodovina kolesarstva na Slovenskem

Prva kolesa so se pojavila v naših krajih, okoli leta 1880, in to skoraj istočasno v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani. V Ljubljani so ustanovili prvo kolesarsko organizacijo leta 1887, imenovano Klub slovenskih biciklistov, leta 1895 pa tudi Zvezo slovenskih kolesarjev.

Po prvi svetovni vojni je kolesarstvo postalo eno naših najbolj razširjenih športnih panog, ki je od začetka druge svetovne vojne zajemala več deset tisoč kolesarjev. Leta 1930 je v Sloveniji delovalo vsaj 22 kolesarskih klubov.

Vse do leta 1903 so se kolesarska tekmovanja odvijala na kolesarskih dirkališčih - velodromih, tistega leta pa je bila organizirana prva odprta dirka - Tour de France. Prva kolesarska dirka nasploh je bila leta 1868 v Parizu. Prva tekma na Slovenskem pa je bila leta 1887; potekala je do Šentvida do Ljubljane v dolžini 4 kilometrov. Zmagovalec jo je prekolesaril s povprečno hitrostjo 25 km/h.

Že leta 1890 je osemnajst članov kluba Der Laibacher Byciklisticher Club prekolesarilo pot od Ljubljane do Trsta v sedmih urah. Pot je bila makedamska. Ljubljančan Božidar Parma pa je leta 1893 prevozil razdaljo med Ljubljano in Metliko v šestih urah, kar je bil uspeh v evropskem merilu.

Kolesa so se pri nas pojavila skoraj istočasno kot drugje v Evropi. Bila so znak prestiža in modna muha bogatih meščanov, ter kasneje postale praktično in lahko prevozno sredstvo.

Veliko tujih kapitalistov se je naselilo v naših krajih v času graditve železniške povezave med Dunajem in Trstom. S prvimi kolesi pa so se pojavile tudi prve težave. Kolesarji so namreč plašili ljudi in živali in na cestah povzročali nered. Seveda je bilo kolesarjenje najbolj moteče v Ljubljani, ki je premogla največ koles. Kolo je bil v tistih časih precej drag, stalo je 200 kron ali tri do štiri učiteljeve plače.

Nesreča, ko je zaradi kolesarja splašeni konj v polnem diru prevrnil kočijo, je bila povod, da je mesta vlada omejila kolesarski promet po nekaterih ljubljanskih ulicah. Kranjska deželna vlada je tako leta 1896 sprejela zakon, ki je v obliki cestno prometnih predpisov določal obveznosti kolesarja na mestnih ulicah.

Kolesarske discipline

Rund um den Henninger-Turm Finalists1.jpg

Cestno kolesarstvo
- Cestne dirke
  - Ekipne
  - Individualne
- Kronometer
  - Ekipni kronometer
  - Individualni kronometer
- Etapne dirke

Dirkališčno kolesarstvo (Velodrom)

Gorsko kolesarstvo
- Kros (XC) (angl. Cross-country)
  - Olimpijski kros (OX)
  - Maraton kros (MX)
  - Ekipna štafeta (TR) (angl. Team Relay)
- Spust (DH) (angl. Downhill)
- Dvoboj (angl. Dual) (ta disciplina ni priznana s strani UCI)
- 4-kros (4X) (angl. 4-cross)

BMX (angl. Bicycle Motocross )
- BMX dirke (angl. BMX racing)
- Freestyle BMX
  - Park
  - Vert
  - Flatland

Trial
- individualno
  - tekme z 20-palčnimi trial bicikli
  - tekme s 26-palčnimi gorskimi bicikli
- ekipno

Ciklokros (angl. Cyclo-cross, tekmovanja s prilagojenimi cestnimi kolesi izven urejenih poti)

Dvoransko kolesarstvo
- Ciklobal (angl. Cycle-ball, kolesni nogomet)
- Umetnostno kolesarjenje (angl. Artistic cycling)
  - posamezno
  - v paru
  - štirice
  - šestice

Kolesarske dirke za invalidne kolesarje

Rekreativno kolesarjenje

Cestno kolesarjenje
Gorsko kolesarjenje
- Freeride
- Allmountain
- Dirt
- Street
BMX
- Street
- Dirt Jumping

Navedki o kolesarstvu

»Nikoli ne postane lažje, le vedno hitreje greš.« -- Greg LeMond, trikratni zmagovalec Tour de France

Zunanje povezave

Športi | Kolesarstvo