Književnost

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo pomeni dobesedno »znanje črk« in na splošno označuje zbirko besedil. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti - umetniška književnost, v širšem pa zajema poleg umetniške književnosti še vse drugo spisje.

Književnost po njeni vrednosti delimo na višjo in nižjo. Višja ali visoka literatura zajema besedila, ki vsebujejo velike spoznavne, moralne in estetske vrednote in jih povežejo v učinkovito celoto. Nižja ali trivialna književnost ima po navadi povdarjeno eno vrednoto izmed zgoraj naštetih, manjka pa velik, dolgotrajen in splošno veljaven učinek, ki ga pri bralcu povzročijo dela visoke književnosti.

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na Judovsko Biblijo, pesnitve Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, katera obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja. Primer takšne književnosti je Zahodni kanon.

Književnost po izvoru

Književne vsebine

Proza ali pripovedništvo

Poezija ali pesništvo

Dramatika

V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.

Polliterarne zvrsti

Književnost posameznih zgodovinskih obdobij

Književnost posameznih narodov

Književne nagrade

Nobelova nagrada za književnost
Newberyjeva medalja za otroško književnost
Caldecottova medalja za ilustrirano otroško knjigo

Zunanje povezave

Umetnost | Književnost

Gourt Home::Gourt :: Književnost