Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje. Enaka je toploti, ki jo pri stalnem tlaku odda en kilogram do vrelišča ohlajenega plina, ko kondenzira in preide v kapljevinasto agregatno stanje. Praviloma je izparilna toplota tabelirana pri normalnem zračnem tlaku 101,325 kPa (glej tudi standardni pogoji).

Mednarodni sistem enot predpisuje za izparilno toploto izpeljano enoto J/kg. Namesto na maso snovi lahko preračunamo izparilno toploto tudi na množino snovi; v tem primeru navajamo izparilno toploto v J/mol.

Izparilna toplota vode pri tlaku 101,325 kPa in 100 °C je 2256,9 kJ/kg, kar je enako okoli 40,6 kJ/mol. To je veliko — petkratna količina energije za segretje vode od 0 do 100 °C.

Izparilna toplota je v splošnem odvisna od temperature. Velikokrat pa lahko računamo s povprečno vrednostjo med dvema ozkima intervaloma.

Izparilne toplote kemijskih elementov

Fizikalne količine | Termodinamika

Verdampingswarmte | حرارة تبخر | Calor de vaporització | Měrné skupenské teplo varu | Verdampfungswärme | Standard enthalpy change of vaporization | Entalpía de vaporización | Énergie de vaporisation | 気化熱 | 기화열 | Garavimo šiluma | Verdampingswarmte | Ciepło parowania | Entalpia de vaporização | Топлота испаравања | Ångbildningsvärme | 汽化热