Hip-hop je kulturno gibanje, ki se je pričelo v getih med mladimi Afro-Američani in Latino-Američani v New Yorku (v Bronxu) in se nato razširilo po vsem svetu. Štirje glavni elementi hip-hopa so:
Nekateri štejejo beatboxing kot peti element hip-hopa, drugi dodajajo politični aktivizem, hip-hop modo, hip-hop sleng in druge elemente kot pomembne značilnosti hip-hopa. Za širše množice je postal izraz hip-hop sinonim za rap, vendar je to mišljenje zmotno. Rap je samo eden od elementov hip-hopa.
Znani raper Afrika Bambaata je hip-hop 23. septembra 1996 definiral takole:
Pionir rapa DJ Kool Herc, okrajšava za Kool Hercules, svoj vzdevek si je zaslužil s svojo fizično pojavo, je hip-hop razložil tako:
V zadnjih 26. letih se je hip-hop razširil iz ameriških getov v še rastoči, multikulturni fenomen. Kot večina ostalih subkultur, hip-hop ni ušel temu, da se trži kot proizvod. Ta popularnost je hip-hop ponesla v množične medije, kjer je lahko začel vplivati na ljudi po vsem svetu. Ampak popularnost je za seboj potegnila tudi veliko komercializacijo hip-hopa na vseh področjih. Medtem ko v preteklosti rap videospoti niso niti bili vključeni v program MTV-ja, so sedaj močno vključeni v promoviranje mogočnih založb, kot je Sony, ki ima pod okriljem večino rap zvezd. Podobno se je zgodilo z hip-hop oblačili, ki so dandanes med najbolje prodajanimi produkti v svetu oblačil. Pomemben položaj komercialnih raperjev kot so Puff Daddy, Nelly, Ja Rule in še nekateri, je imel velik vpliv na dojemanje hip-hopa. Nekateri raperji so celo ustanovili svoje firme, ki izdelujejo oblačila z njihovimi imeni. Komercializacija je očitno vidna v nekaterih videospotih, ki so posneti tako, da oglašujejo njihove »proizvode« in producirajo sprejemljive stereotipe, da bi tako povečali prodajo. Novozelandski raper Che Fu je šel celo tako daleč, da videospot za njegovo pesem »Waka« izgleda, kot nekakšen reklamni spot za pacifiške otoke iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki predstavlja varne in nedolžne počitnice za belce. Ta pristop bi lahko bil posledica prisiljene zveze hip-hopa z današnjim multinacionalnim, potrošniškim trgom in predstavlja drugo plat hip-hop subkulture svetovnemu občinstvu.
Rapar Method Man, član skupine Wu-Tang je na turneji po Japonski izjavil: »Do konca turneje bomo imeli 500 novih oboževalcev«. Hip-hop ima neverjeten vpliv na japonsko mladino, saj nekateri hodijo celo v solarije, da bi postali bolj podobni črncem. Ta pojav ni omejen zgolj na Japonsko, ampak se pojavlja tudi v drugih mestih po vsem svetu. Kategorija »črn«, ki jo širi hip-hop, je postala politična identiteta, ki predstavlja upor proti kulturni prevladi imperializma medijev in rasizmu.
Komercializacijo hip-hopa poznavalci v zadnjih letih označujejo z besedo hip-pop oziroma komercializacijo rapa z besedo pop-rap. V začetkih hip-hop glasbe so raparji rapali o tem, kako so revni, da si morajo služiti kruh s kriminalom, in kako je življenje v getih težko. Medtem ko je pri pop-rapu, katerega glavni predstavniki so Nelly, Ja Rule, Puff Daddy, Lil Bow Wow, Fabolous, drugače. Glavne teme njihovih besedil so:
Večina tako imenovanega »rapa«, ki se vrti na MTV-ju in podobnih kanalih, je hip-pop oziroma pop-rap.
Glasba po zvrsti | Subkulture | Hip-hop
Hip Hop | Hip hop | Hip hop | Hiphop | Hip Hop (Subkultur) | Hip hop culture | Hiphopo | Hip hop | Hip hop | Hip hop | Hip hop | היפ הופ | Hip-hop | Hip hop | ヒップホップ | 힙합 | Hip-Hop'as | Hiphop | Hip hop | Hiphop | Hip hop | Hip hop | Cultura hip hop | Хип-хоп (субкультура) | Hip hop | Hiphop | Hip Hop | 嘻哈