Egipt

جمهوريّة مصرالعربيّة
Džumhurijat Misr al-Arabijah
Arab Republic of Egypt
-

Flag of Egypt.svg

Coat of arms of Egypt.PNG

- LocationEgypt.png

- Uradni jezik arabščina

- Glavno mesto Kairo

- Največje mesto Kairo

- Predsednik Hosni Mubarak Predsednik vlade Ahmed Nazif

- Površina
- Skupno
- % voda 29. na svetu
1.001.450 km²
0,6%

- Prebivalstvo
- Skupno (2002)
- Gostota 15. na svetu
70.712.345
71/km²

- Neodvisnost
- Podeljena od Združenega kraljestva
28. februar 1922
(Leto)

- Valuta egiptovski funt (EGP)

- Časovni pas UTC+2 (EET)

- Državna himna Bilady, Bilady, Bilady

- Vrhnja internetna domena .EG

- Nacionalna klicna koda 20

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinajski polotok, ki ga imamo lahko za del Azije. Glavno področje poselitve je okoli reke Nil. Velike površine dežele so del puščave Sahara in so zelo redko poseljene. Glavno mesto je Kairo. Egipt na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Libijo, na jugu na Sudan, na severovzhodu na Izrael, ter na vzhodu na Rdeče morje. Egipt nadzoruje Sueški prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem.

Dežela v razvoju

Že v starem veku je vleklo popotnike v deželo ob Nilu, kjer je bilo po Herodotu več čudovitih stvari in osupljivih del kot v katerikoli drugi deželi. Ta privlačna moč se ni do danes prav nič zmanjšala, prej nasprotno.

Egipt je po površini ena največjih arabskih držav, vendar je kar 96 odstotkov njegovega ozemlja puščava. Na preostalih štirih odstotkih, torej na površini, ki je samo dvakrat večja od slovenske, se gnete več kot petdeset milijonov ljudi, vsako leto pa se jim pridruži še milijon. Tradicionalni kulturni in naselbinski prostor je mogoče razširjati samo še v puščavo, in to z dolgoročnimi in dragimi projekti pridobivanja novih tal. Hkrati pa propadajo obstoječa dragocena tla zaradi graditve cest in stanovanj ter proizvodnje glinaste opeke. Nesorazmerje med številom prebivalstva in površino tal je vedno bolj dramatično. Obiskovalec se s tem temeljnim egiptovskim problemom sooča na vsakem koraku. Kdor pa je vsestransko radoveden, si ne bo zatiskal oči niti pred današnjim Egiptom. Egipt je dežela v razvoju, ki pa ima na srečo dobra izhodišča za napredek: naravne danosti, kot je recimo Nil, rodovitna tla, ugodno prometno lego in velik notranji trg.

Znamenitosti

Ena največjih znamenitosti so prav gotovo ptevilni bogovi in faraoni. Nobena druga zgodnja visoka kultura se ne razkazuje tako nazorno: mogočne piramide, znamenita sfinga, praznične procejsiske poti do templjev, čudoviti barvni reliefi v grobnicah ... Pozornost obiskovalca pritegnejo tudi koptske cerkve in mošeje, pa koptski in islamski muzej v Kairu.

Kmetijstvo

Reka Nil je že tisočletja osnova življenja v Egiptu. Ljudje so se že zdavnaj naučili uporabljati njegove vskakoletne, z blatom bogate povodnje in so v deželi brez dežja razvili cvetoče namakalno gospodarstvo. Reka pa vendarle zna pokazati tudi svoje muhe glede na število padavin v Etiopskem višavju; zelo visoke ali zelo nizke vode so prinašale poplavne ali sušne katastrofe, v vsakem primeru pa slabe žetve in lakoto. Klasični sistem namakanja z bazeni, ki je omogočal samo eno žetev na leto, se je obdržal vse do 19. stoletja. Uvedba pridelovanja bombaža v Egiptu pa je zahtevala sodobno trajno namakanje; v delti je nastala Barrage du Nil (pregrada na Nilu), leta 1902 pa je sledil jez pri Asuanu, ki je zadrževal šibkejšo drugo letno povodenj. Naglo naraščanje egiptovskega prebivalstva je zastavilo kot nujno nalogo boljše izkoriščanje Nilove vode.

Poljedelska družba

V kmetijstvu je sicer še vedno zaposlena tretjina vse delovne sile, vendar se je njegov gospodarski pomen močno zmanjšal. Bremenita ga eksplozija prebivalstva in hitra urbanizacija. Prizadevanja Egipta, da bi se oskrboval sam, se že dolgo utapljajo. V sedemdesetih letih in pozneje so številni kmetje odšli kot potujoča delovna sila v mesta ali v druge arabske države in njihova denarna nakazila so precej zvišala življensko raven na podeželju. Povsod kaj popravljajo ali gradijo in kupujejo tako dolgo želene porabniške dobrine.

Ljudje

Egipta v nasprotju s skoraj vsemi drugim državami Bljižnega vzhoda, ne obremenjujejo tudi etnični problemi. Prebivalstvo sestavljajao v glavnem arabizirani potomci mešanega hamitsko semitskega ljudstva starih Egipčanov. Temelji poljedeljske družbe so nastali že v prazgodovini, potem pa je prevladujoče nomadsko prebivalstvo sčasoma zamenjal kmečki živelj.

Muslimani in Kristjani

Egipt je islamska dežela, v kateri je več kot 90 odstotkov prebivalcev sunitskih muslimanov. Islam ne pozna ločevanja politike, družbe in religije, do potankosti uravnava vsa življenjska področja in na tak način kaže verujočim pravo pot. Egipčanska zakonodaja se naslanja na načela islamskega šeriatskega prava, toda poskuse nekaterih verskih skupin, da bi to pravo uvedli kot edino veljavno zakonodajo, je parlament doslej odklanjal.

Egipčanke spet nosijo tančice. Številne, zlasti mlajše ženske v mestih se vračajo k islamskemu načinu oblačenja, za katerega je veljalo, da je pravzaprav že zdavnaj izumrl. Seveda si pri tem le poredko zakrivajo obraz, tančice nosijo kot pokrivalo, ki naj bi pomenilo sodobno obliko zagrinjanja.

Mošeja in univerza

Mošejo so kmalu začeli uporabljati tudi kot univerzo, kamor so hodile skupine študentov poslušat učenjake, ki so predavali pri velikih stebrih mošeje. Za časa vladanja Muizovega naslednika El Aziza sta postala mošeja in univerza središče razširjanja šiitske verske usmerjenosti Fatimidov. Pojem šiiti je izpeljan iz arabske besede šia, ki pomeni stranko, sekto. Leta 1171 pa se je El Azhar vseeno preusmerila k sunitski veroispovedi.

Učenost in pobožnost

El Azhard je velika zgradba, ki obdaja prostrano notranje dvorišče. Študentje se imenujejo mugawiri, sosedje. Predmeti, ki so jih tradicionalno poučevali, so bili oblikoslovje, skladnja, govorništvo, umetnost verza, logika, bogoslovje, učenje korana na pamet, hadit - pripovedke preroka Mohameda, šeria - islamska pravna znanost in matematika. Po letu 1952 so vpeljali še dodatne študije, kot so algebra, preračunavanje islamskega koledarja in časa molitev. Najpomembnejši kraj za pobožnost je qibla na tisti strani zgradbe, ki je obrnjena k Meki. Vsak izmed preostalih treh traktov ima manjše stebriščne dvorane, tako imenovane riwaq, ki so določene za študentske domove. Študentje so razporejeni po domovih glede na dežele, iz katerih prihajajo, v vsakem domu pa je tudi študijska knjižnjica.

Kairo

Kairo ima veliko obrazov: tik ob Nilovem bregu se dvigajo obrisi sodobnega središča z nebotičniki, hoteli, bankami, elegantnimi izložbami in restavracijami, širokopotezno zasnovanimi trgi in širokimi, a pogosto s prometom zamašenimi bulvarji. Tu utripa poslovno življenje, hrumi promet na večpasovnih cestah, prevladujejo zahodnjaško oblečeni ljudje. Poslovna metropola pa pokaže tudi podeželjske poteze, kadar kmet nadvse somoumevno žene čez cesto čredo ovac ali pa z zelenjavo oslovska vprega zlagoma ropota med ponorelo hupajočimi avtomobili. Nekaj kilometrov od središča se rezprostira nekoč sijajno staro mesto. Njegovo znamenje je citadela (trdnjava) na vzpetini Maqattam, ki so jo postavili konec 12. stoletja iz gradbenih kamnov piramid pri Gizi. Čeprav je staro mesto brezupno prenaseljeno, je še zmeraj čutiti čar, ki ga je nokč izžarevalo - vrveče življenje na ozkih ulicah, majčkene rokodelske delavnice, prekrite bazarske ceste, visoke hiše z lesenimi rešetkami na oknih, stojnice za sadje, kavarne in dišeče javne kuhinje... in potem hlad in mir v mošeji El Azhar, ki je že več kot tisoč let duhovno središče islamskega sveta. Od stanovanjskih hiš, palač in mest starih Egipčanov se je v najboljšem primeru ohranilo nekaj tlorisov. Posvetne stavbe so bile iz glinaste opeke in so razpadle v prah. Nasprotno pa so bile grobne zgradbe in templji zgrajeni iz kamna. Preživeli naj bi večnost, in sicer v blagor umrlih, ki so za onstransko življenje potrebovali večno bivališče, in v čast bogovom, ki so skrbeli za harmonijo in blaginjo ljudi. Islamska država Leta 640 so krščanski Egipt osvojili Arabci. Kulturni, verski in jezikoslovni vplivi novih gospodarjev so zlagoma podrli in postavili temeljni kamen sedanje islamske in arabske države. Leta 969 so ustanovili mesto Kairo, ki se je kmalu razvilo v gospodarsko in kulturno središče dežele.

Viri

Dežele in ljudje. Severna Afrika in Arabski polotok. Mladinska knjiga. Ljubljana 1992.
Šola je nora

Glej tudi

Zunanje povezave

Gourt Home::Gourt :: Egipt