Dolžina

Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«.

Mednarodni

sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim: (30.856.804.798.079.115 m), leto (9.460.730.472.580.800 m), enota (149.597.870.660 m), milja (1.855 m), (1.852 m) (pred 1929 1.853,184 m) (mednarodna morska milja, navtična milja, geodetska milja (1.609,347 m), (1.609,344 m) (mednarodna milja), (1.000 m), (201,168 m), (2,75 m), (2,13360 m), (1,896 m). (0,914 m), (0,778 m), (0,71120 m), (0,44 m), mera)">(dunajski) čevelj (0,316(08) m), mera)">ameriški geodetski čevelj (0,3048006 m), mera)">(imperialni) čevelj (0,3048 m), (0,304800 m), mera)">sumerski čevelj (0,2645 m), (0,1 m), (0,04445 m), (0,02634 m) (palec, avstrijska cola), (0,0254 m) (angleški palec, mednarodni palec), (0,02540000508 m) (0,021336 m), (0,01 m), (0,001 m), (10⁻⁶ m), (10⁻⁹ m), (10⁻¹⁰ m), 5,29189379 · (10⁻¹¹ m), dolžina 1,6 · (10⁻³⁵ m).

Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.

Glej tudi

skrčenje dolžin, Lorentzova transformacija.

Fizikalne količine

Gourt Home::Gourt :: Dolžina

Glej tudi