Devón je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let. Kot pri drugih geoloških dobah, so skalovja, ki označujejo začetek in konec dobe, dobro opredeljena, vendar se natančno obdobje lahko razlikuje za 5-15 milijonov let.
Poimenovanje dobe
Doba je dobila ime po pokrajini
Devonshire ,kjer so jo prvič opisali. Kasneje so našli njene oblike mnogo bolj izražene v
Moskovskem bazenu. V tem času se je dvignilo mogočno
Kaledonsko gorstvo priključilo se je severoatlantskemu kopnu in ga močno povečalo. Istočasno so se dvignili iz morja
Severna,
Srednnja in
Južna Evropa in so tudi obstale. Veliko devonskih usedlin imamo v Sloveniji v
Karavankah, na
Balkanu pa v
Bosni,
Srbiji,
Makedoniji in okoli
Bospora.
Rastlinstvo v Devonu
Iz
fosilnih ostankov se pokaže da je v tej dobi prevladovala ves čas mila
klima, ki je omogočila rast
drevesastih praprotnic, katere so dosegale višino do 10m. Močno so bili razširjeni tudi
Psilofiti in
alge, zlasti rjave -
Fucoidae.
Živalstvo v Devonu
V Devonu so prišle prve živali iz sladke vode na kopno, to so bile prve
dvoživke, potomci
resoplavutaric, ki so skupaj s
pljučaricami živele v sladkih vodah. Proti koncu Devona so se pojavile tudi
hrustančnice. Med ribami je zanimiva
oklepnica Pterichthys-(riba s perutmi) in razne vrste
ostvarji,
veleraki, ki so izumirali in
ramenonožci- najpomembnejši
Spirifer ter
glavonožci-
Goniatiti ti so predniki
Amonitov.
Vse prve
ribe so iz tega obdobja.
Zunanje povezave
- Zemljevid kopna in morja v Devonu v en.: *
Geološke dobe
Devonià | Defonaidd | Devon (jordalder) | Devon (Geologie) | Devonian | Devónico | Devon | Devonikausi | Dévonien | דבון | Devoniano | デヴォン紀 | Devonas | Devoon | Devon (geologi) | Dewon | Devoniano | Девонский период | Devon (period) | Devoniyen | 泥盆纪