Armenija

Հայաստանի Հանրապետություն
Hayastani Hanrapetut'yun

Flag of Armenia.svg	Armenia coa.png
(Zastava Armenije)	(Grb Armenije)

Nacionalno geslo: - LocationArmenia.png Uradni jezik armenščina Glavno mesto Erevan Koordinate glavnega mesta 40° 16' S, 44° 34' V Največje mesto Erevan Predsednik Robert Kočarjan Predsednik vlade Andranik Markarjan Površina
- Skupno
- % voda 138. na svetu
29.800 km²
4,7% Prebivalstvo
- Skupno (ocena iz 2003)
- Gostota 128. na svetu
3.326.448
112/km² Neodvisnost
od Sovjetske zveze
23. september 1991 Valuta dram (AMD) Časovni pas UTC+5 Državna himna Mer Hajrenik (Naša domovina) Vrhnja internetna domena .AM Nacionalna klicna koda 374

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Na severu meji na Gruzijo, na vzhodu na Azerbajdžan (in tudi na samo v Erevanu priznano tvorbo Gorski Karabah), na jugu na Iran, na jugozahodu na azerbajdžansko eksklavo Naxcivan (Nahičevan) in na zahodu na Turčijo. Pred razpadom Sovjetske zveze je Armeniji po Stalinovem odloku (iz leta 1923, ko je bil minister za narodnosti) pripadala še eksklavica Baškend znotraj ozemlja Azerbajdžana, Azerbajdžanu pa so pripadale štiri eksklave znotraj province Tavuš in še ena znotraj province Ararat. Po razpadu Sovjetske zveze in ob izbruhu napetosti zaradi Gorskega Karabaha sta obe državi zasedli te eksklavice znotraj svojih ozemelj. Trenutno sta odprti le meji z Gruzijo in Iranom, meje s Turčijo in Azerbajdžanom pa so hermetično zaprte.

Legenda in izvor imena

Armenija se v armenščini imenuje Hajastan, kar pomeni Haikova dežela. V Svetem pismu je Haik bil Noev pra-pravnuk (sin Togarmaha, ki je bil sin Gomerja, ta pa je bil sin Noevega sina Jafeta). Haik naj bi pri 130 letih odšel v Šinar (Babilon) gradit Babilonski stolp. Zaradi »božanskega« zunanjega videza mu je asirski vladar Bel (znan tudi kot Nimrod) ukazal naj ostane, da bi ga po božje častili, vendar se je uprl tej zahtevi in se vrnil v svojo domovino pod Araratom. Zato je Nimrod šel s svojo vojsko za njim, v bitki pri jezeru Van (danes v Turčiji) pa je Haik s puščico s tremi peresi prestrelil Nimrodov oklep in ga ubil, po čemer se je asirska vojska umaknila, Haik pa je živel še do svojega 400. leta. Od te bitke dalje šteje tudi tradicionalni armenski koledar.

Ime Armenija, po katerem je dežela znana v večini jezikov, so pred približno 3 tisočletji (torej okoli leta 1000 pr. n. št.) začeli uporabljati grški zgodovinarji po armenskem voditelju Aramu, ki je po legendi bil šesti v nasledstveni liniji za Haikom, torej pravnuk Haikovega pravnuka.

Površje

Armenija je celinska država brez izhoda na morje. Povprečna nadmorska višina je 1370 m in le 10% ozemlja leži nižje od 1000 m. Najvišji vrh je 4090 m visok Aragac (ok. 70 km severno od Erevana), najnižja nadmorska višina (400 m) pa je v soteski reke Debed na severu države ob meji z Gruzijo. Večino ozemlja tvori visoka planota, v katero so zarezane soteske rek, npr. Hrazdan, Arpa, Debed, Azat. Gorata sta predvsem severni in severovzhodni del države, kjer se razteza gorska veriga Mali Kavkaz. Jezero Sevan na vzhodu države sodi med največja visokogorska jezera in je največje v Zakavkazju. Na zahodu države (ob meji s Turčijo) se nahaja rodovitna dolina reke Araks.

Podnebje

Zaradi gora ni izrazitih vplivov Črnega in Kaspijskega jezera. Podnebje je tako celinsko z vročimi poletji in hladnimi zimami, temperatura in količina padavin pa sta odvisna tudi od zemljepisne širine in nadmorske višine. Najhladneje je in največ padavin (do 800 mm) pade v goratih predelih na severu in severovzhodu države, najtopleje pa je ob meji z Iranom. Na osrednji planoti pade do 250 mm padavin na leto, srednja zimska temperatura je okoli 0°C, srednja poletna temperatura pa okoli 25°C. Poleti lahko dnevna temperatura v Erevanu doseže tudi 44°C, v zimski noči pa pade na -15°C. Zima hitro preide v poletje in obratno, tako da sta pomlad in jesen neizraziti in kratki.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Armenije

Armenija je bila pred letom 1454 mogočen imperij z bogato kulturo ter je v določenem času nadzorovala vse ozemlje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Že leta 301 je postala prva država, ki je formalno prevzela krščanstvo kot uradno državno vero -- 12 let pred Rimom. Na oblasti so bile različne dinastije. Vendar je potem, ko so jo zasedli Partovci, Rimljani, Mongoli, Arabci, Egipčani in Perzijci, Armenija oslabela, tako da sta si jo leta 1454 Otomanski imperij in Safavidska Perzija razdelila, Armence pa zasužnjila. Turške imperialne, vojaške in republikanske oblasti so med letoma 1895 in 1923 zaradi strahu, da bi krščanski Armenci, še posebej v I. svetovni vojni, pomagali imperialni Rusiji, izvajale pokole, znane kot Armenski genocid, v katerem je življenje izgubilo več kot milijon Armencev.

Perzijski del Armenije je bil leta 1828 vključen v Ruski imperij, leta 1920 pa po krajši neodvisnosti v Sovjetsko zvezo, kjer je dobila status socialistične republike. Spor s sosednjim Azerbajdžanom zaradi armenske enklave Gorski Karabah poteka že za časa ZSSR od leta 1988, ko je bil lahko izražen zaradi nove politike glasnosti, še okrepil pa se je po osamosvojitvi od SZ v letu 1991. Do maja 1994, ko je bilo podpisano premirje, so armenske vojaške sile nadzorovale ne samo Gorski Karabah, pač pa tudi dobršen del ostalega Azerbajdžana.

Zaradi nezmožnosti doseči mirno rešitev in zaradi turške blokade Armenije so bili oslabljeni gospodarstvi obeh držav. Armenija tudi po razpadu SZ ostaja članica SND.

Prebivalstvo

Na popisu prebivalstva leta 2001 so našteli pribl. 3.000.000 prebivalcev. 96% odstotkov prebivalcev se je izreklo za Armence, 2% za Ruse, preostanek pa predstavljajo Jezidi in Kurdi. Že med razpadanjem Sovjetske zveze je iz Armenije pobegnilo približno 200.000 Azerbajdžancev, v Armenijo pa se je priselil pretežni del 260.000 Armencev, ki so pobegnili iz Azerbajdžana. Popis je tudi pokazal, da se je med letoma 1991 in 2001 skoraj četrtina prebivalstva (približno 800.000) izselila, največ v Rusijo.

Velika večina Armencev pripada armenski apostolski cerkvi, ki velja za samostojno vejo krščanstva. Nekaj prebivalstva na severozahodu, zlasti v provinci Širak pripada rimskokatoliški cerkvi. Precejšen del Rusov pripada ruski pravoslavni cerkvi, Jezidi pripadajo zoroastrstvu, Kurdi pa islamu.

Upravna delitev

Država je upravno razdeljena na 11 provinc (ed. marz, mn. marzer):

ArmeniaNumbered.png

Državni prazniki

Novo leto: 1. januar
Božič: 6. januar
Dan armade: 28. januar
Mednarodni dan žena: 8. marec
Veliki petek: določi se ga na podlagi julijanskega koledarja
Dan materinstva in lepote: 7. april
Dan zmage in miru: 9. maj
Dan prve republike: 28. maj
Dan ustave: 5. julij
Dan neodvisnosti: 21. september
Dan spomina na potres v Leninakanu (današnjem Gjumriju): 7. december
Predvečer novega leta: 31. december

Znan praznik, ki uradno sicer ni državni, je tudi vardevar, ki se ga praznuje julijsko soboto (natančno se ga določi na podlagi Luninega koledarja), v angleški literaturi ga včasih poimenujejo tudi kot »Water day«. Tega dne prebivalci (zlasti otroci) mimoidoče polivajo z vodo oz. mečejo vanje z vodo napolnjene balončke. Na podoben način se praznuje tudi budistično novo leto na Tajskem in v Mjanmaru (Burmi), kar namiguje na mogoč poganski obred očiščenja, ki se je izvajal pred sprejetjem krščanstva oz. budizma, iz njega pa naj bi izhajal tudi krščanski obred krsta.

Glej tudi

seznam suverenih držav

Zunanje povezave

Evropske države | Jugozahodne azijske države | Frankofonske države | Skupnost neodvisnih držav | Armenija

Gourt Home::Gourt :: Armenija