Andora

Related Topics:
Andora

Andora je neodvisna država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo. Ustanovljena je bila 8. septembra 1278 in je največja med šestimi najmanjšimi državami v Evropi in svetu.

Geografija

Andora_zemljevid.png Država leži v visokogorski dolini v Pirenejih. Več kot tretjina Andore leži nad zgornjo mejo gozdov. Najvišja gora je Coma Pedrose, visoka je 2.946 metrov. Andora je ena izmed katalonskih držav in edina, ki ni del Španije.

Klima

Zaradi lege ima Andora relativno hladno gorsko podnebje. V januarju so poprečne temperature –7 ºC, poleti se temperatura povzpne na 26 ºC.

Demografija

Satellite_image_of_Andorra_in_March.jpg Andora ima 69.865 prebivalcev (stanje julij 2004), od tega je:

Kataloncev 36,0 %
Špancev 40,6 %
Portugalcev 12,02%
Francozov 6,5 %
Ostalih 6,7 %

Večina prebivalcev govori špansko (58 %), katalonsko govori 35 % prebivalcev, ostalih 7 % pa francosko.

Letni prirastek prebivalstva je 5,0 %. Poprečna življenjska doba je 80 let. Smrtnost dojenčkov je 0,6 %, otrok pa 0,7 %.

Večina prebivalcev pripada rimsko-katoliški cerkvi.

Zgodovina

Andora je samostojna od časov Karla Velikega.

1278 je bila ustanovljena kneževina brez kneza, vrhovna oblast je bila razdeljena (tako imenovan kondominium) med škofa iz Urgela (Španija) in grofa Foix (sedaj je pravni naslednik predsednik Francije).

Pravice soknezov izvajata dva pooblaščenca, ki pa nimata sedeža v Andori. Poslala sta zastopnika v Andoro in ta je imel nadzor nad zakonodajo in upravo. Letno je prejel simbolično dajatev za sokneza.

25. januarja 1981 je Vrhovni svet dolin (parlament) po 703 letih samostojnosti sprejel prvo ustavo, ki je uzakonila ustanovitev vlade in reformo uprave.

Do leta 1993 v Andori ni bilo delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Šele ustava iz leta 1993 je uzakonila Andoro kot suvereno državo z demokratskim parlamentarnim sistemom. Oba sokneza sta ostala vrhovna voditelja države (zastopa ju predstavnik). Izvršilna oblast pa je prešla na ministerskega predsednika, ki je odgovoren parlamentu.

Politika

Obstajajo tri stranke Partit Liberal d'Andorra (PLA – Liberalna stranja Andore), Partit Socialdemocrata (PS – Socialdemokratska stranka) in Partit Democrata (PD – Demokratska stranka).

Le del prebivalstva ima volilno pravico. Državljanstvo se lahko pridobi šele po 25. letih bivanja v Andori.

Andora se deli na sedem parròqies (dobesedno župnija, dejansko pa občina):

Andorra la Vella (Glavno mesto; 22.035 prebivalcev)
Canillo (3.707)
Encamp (11.832)
Escaldes-Engordany (16.402)
La Massana (7.264)
Ordino (2.767)
Sant Julià de Lòria (8.313)

(Število prebivalcev: stanje 1. januar 2004)

Gospodarstvo

AndorraLaVella.jpg Mala kneževina nima praktično nobenih naravnih virov, razen morda vode. V preteklosti je bila Andora kljub gorski legi poljedelska dežela, sedaj se ukvarjajo pretežno z živinorejo.

Dežela ima zelo razvit turizem, predvsem zimski. Na razpolago je približno 400 hotelov ter centrov za šport in razvedrilo.

Andora ni član Evropske unije. Do leta 2002 sta bila edino uradno plačilno sredstvo francoski frank in španska pezeta, ki sta bila tako kot v Franciji in Španiji zamenjana z eurom.

Ker ne pripada EU, je Andora znana kot davčna oaza. Mnoga podjetja, ki imajo tu samo poštni predal uživajo prednost nizkih davkov, navadni turisti pa se lahko veselijo nizkih cen za alkohol, tobak in kozmetiko.

Družbeni bruto produkt znaša 1,2 milijarde euro 1996.

Prazniki

Državni praznik je 8. september, Dan ustave pa 14. marec

Radijski oddajniki

Andora je bila do leta 1981 sedež privatnih radijskih postaj Sud Radio in Radio Andora, ki sta imeli do 17.marca 1981 močne srednje in kratkovalovne oddajnike v Encamp in na Pic Blancu. Sprejem je bil možen v vsej Evropi.

Gourt Home::Gourt :: Andora