Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Oslabitev vpadlega žarka dI v tanki plasti je premo sorazmerna debelini te plasti (dx) in jakosti vpadle svetlobe I, sorazmernostni koeficient pa imenujemo absorpcijski koeficient μ. Absorpcijski koeficient določene raztopine je odvisen od valovne dolžine svetlobe λ in koncentracije topljenca c:

$dI\; =\; -\backslash mu(\backslash lambda,c)\backslash ,I\backslash ,dx$

Z integracijo vidimo, da svetlobni tok z debelino plasti x eksponentno pojema:

$I\; =\; I\_0\; e^\{-\backslash mu(\backslash lambda,c)x\}$

Pri tem je I jakost vpadlega, I₀ pa jakost izstopnega žarka. Kot desetiški logaritem razmerja jakosti vpadlega in izstopnega žarka je določena ekstinkcija E:

$E\; =\backslash log\_\{10\}\backslash frac\{I\_0\}\{I\}$

Za majhne koncentracije barvila v prozornem topilu velja, da je absorpcijski koeficient kar premo sorazmeren koncentraciji barvila c:

$\backslash mu\; =\; k\text{'}(\backslash lambda)\; c$

Za razredčena barvila lahko zato ekstinkcijo zapišemo kot

$E\; =\; k\text{'}cx\backslash log\_\{10\}e\; =\; k\; c\; x$

Pri tem je $k(\backslash lambda)\; =\; k\text{'}(\backslash lambda)\backslash log\_\{10\}e$ sorazmernostna konstanta, odvisna le od valovne dolžine vpadle svetlobe. Vidimo, da je ekstinkcija premo sorazmerna dolžini, ki jo svetloba prepotuje v snovi.

Zgodovina

---

Različne oblike absorpcijskega zakona so neodvisno odkrili francoski matematik Pierre Bouguer leta 1729, nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert leta 1760 ter nemški kemik, fizik in matematik August Beer leta 1852.

Optika | Fizikalni zakoni

Lambert-Beersches Gesetz | Beer-Lambert law | Ley de Beer-Lambert | Loi de Beer-Lambert | Legge di Lambert-Beer | Prawo Lamberta-Beera | Закон Бугера — Ламберта — Бера | Lambertov-Beerov zákon